Skip to content

Zgodovina

1889

22. april 1889 velja kot dan ustanovitve laškega olepševalnega, pozneje olepševalnega in tujsko-prometnega in naposled sedanjega turističnega društva, ki je peto najstarejše turistično društvo v Sloveniji.

 

Že prvo leto je olepševalno društvo začelo z gradnjo sprehajalnih poti na obeh bregovih reke Savinje, nadalje pa je po strmih pobočjih Huma posadilo več tisoč borovih in smrekovih sadik. Ne smemo namreč pozabiti, da je leta 1840 pogorel celoten trg, nekaj let kasneje pa še ves Hum, od vznožja do vrha. Pogozdovanje Huma se je nato nadaljevalo še dolga desetletja, saj so se sadike slabo prijemale.

1906

Leta 1906 je olepševalno društvo uredilo blagoslovljeni (»žegnan«) studenec v Jagočah. Postavili so kapelico, uredili izvirek in v polkrogu posadili smreke. Nadalje so restavrirali kužno znamenje na Šmihelu, na levem bregu Savinje so postavili kopalne ute ter vztrajno popravljali razvaline starega gradu Tabor. Vedno bolj ozeleneli Hum so prepredli s potmi z razglednimi točkami, s klopmi in z mizicami ter z zaščitnimi ograjami na nevarnih mestih. Na prvi tretjini vzpona na Hum je brivski mojster Blaž Zupanc uredil razgledno ploščad, ki so jo Laščani imenovali po njem – Blaževa skala.

1910

V olepševalnem društvu so delovali tako nemški kot slovenski tržani. Sprva so bili člani trgovci, gostilničarji in obrtniki, vselej pa tudi župani in uslužbenci trške občine. Kako tesno sta bila občinski odbor in olepševalno društvo povezana in prepletena, dokazuje tudi nastanek domoznanske zbirke oziroma laškega muzeja. Uradno je bil muzej ustanovljen marca 1907, za javnost pa je bil odprt julija 1910.

 

Med naloge so si laški olepševalci postavili ohranjanje zgodovinskih in umetnostnih spomenikov, zelo pa so skrbeli tudi za zelenje in rože po trgu. Delovanje društva je vzpodbudilo tržane, da so obdali svoje hiše z okrasnimi živimi mejami in zelenicami ter vrtove nasadili z vrtnicami in raznim vonjavnim cvetjem.

1933

Avstro-ogrsko četrtstoletje je bilo za laške olepševalce zelo plodno in vzorno vodeno, nato pa je prva svetovna vojna povsem zbrisala blišč paradnega konja turizma v Laškem. Olepševalno in tujskoprometno društvo je zrlo v podobo bogatih prejšnjih časov in se skoraj do današnjih dni ni moglo sprijazniti z izgubo elitnega značaja laškega termalnega kopališča. Posekan je bil tudi zdraviliški park. Društvo je obnovilo večino sprehajalnih poti, stez in razgledišč, predvsem v podnožju Huma. Na novo so uredili muzejsko zbirko in pred železniško postajo postavili vremensko hišico. Ob križišču pri železniški postaji so dali postaviti tudi turistični zemljevid, orientacijsko tablo Laškega in okolice. Ko je bil septembra 1933 zgrajen sokolski dom, so ob reki Savinji uredili prikupen park. Precej zahteven podvig je bilo kamnito in terasasto stopnišče, bližnjica z glavnega trga do pešpoti na grad Tabor.

1939

Med obema vojnama je društvo izdalo veliko propagandnega gradiva, prospektov, brošur in krajevnih opisov. Petdesetletnico obstoja je praznovalo avgusta 1939, nato pa je sledila druga svetovna vojna. Ohranilo se je le malo društvene dokumentacije, večino je bila uničena. Vse osebe, ki so v obdobju med obema vojnama krmarile društvo, niso znane.

 

Po drugi svetovni vojni je bilo turizma komaj za ščepec. Turistično olepševalno društvo, kot se je v tem času že imenovalo, se je največ ukvarjalo s čiščenjem in odstranjevanjem posledic vojne, predvsem bombnih napadov, z urejevanjem mestnih ulic in cest ter s popravili stanovanjskih hiš in izboljšavami javnih objektov. Ena večjih akcij društva je bila organizacija Tedna čistoče ob sodelovanju Rdečega križa.

1956

Leta 1956 je društvo štelo 216 članov, bili so brez prostorov za informacijsko dejavnost in arhiv, zaposlenih ter honorarnih moči. Zadolžitve društva so se kopičile, vendar je bila prošnja občini za finančno pomoč odklonjena. Turistični promet je dosegel komaj 15 do 20% nekdanje frekvence obiska, nato pa se je v letu 1958 turistična bodočnost Laškega začela nakazovati.

1960

Najmanj dokumentirano obdobje turističnega društva je po letu 1960, saj so zapisnike in druge dokumente hranili v prostorih, ki sta jih uničili dve poplavi. Dve leti kasneje je bila v načrtu dela ureditev parka pred kulturnim domom in železniško postajo, zaščita zidovja gradu Tabor, pridobitev prostora za pisarno društva ter namestitev sposobnega uslužbenca v njej.

1963

V letu 1963 so natisnili turistični prospekt Laškega in Rimskih Toplic. To leto je Hortikulturno društvo pod vodstvom tedanjega direktorja pivovarne pripravilo imenitno razstavo cvetja, ki velja za začetek vsakoletne turistične prireditve »Pivo in cvetje«. Na začetku se je imenovala »Praznik cvetja in piva«. Prireditev seveda ni nastala brez ovir, brez začetniških težav in iskanja vsebine. Že prvo leto je prekosila pričakovanja, skozi naslednja leta pa je iskala svojo pravo podobo in vsebino.

1968

V letu 1968 je Laško dobilo lični paviljon za turistični biro. Laško se je vztrajno širilo, napredovalo in rinilo v pobočja hribov okoli mesta. Vodstvo društva se je še menjalo, v zadnjem obdobju pa so društveni upravni odbor volili za štiriletni mandat.

Tako se je v Laškem nato uveljavlja miselnost, da je turizem pomembna veja gospodarstva, v ta voz pa se je postopoma vpreglo vse, od občine in še zlasti krajevne skupnosti, od gospodarskih organizacij, posebej še pivovarne, zdravilišča in komunale, od društev v mestu in okolici.

1993 -
1996

V vseh obdobjih delovanja laškega olepševalnega in kasneje turističnega društva je bila usmeritev le teh v naravnana v promocijo mesta in krajev okoli njega. Do leta 1993 je bilo delo članov prostovoljno, od 1994 pa se je pričelo profesionalizirati. S tem obdobjem se prične tudi najhitrejši razvoj turističnega društva v vseh letih njegovega delovanja. Društvo je dobilo prvo računalniško opremo in faks povezavo ter ostalo opremo za sodobno poslovanje. V letih 1994 do 1996 je bil večkrat ponatisnjen prospekt Laškega v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku; postavljene so bile table za Geološko učno pot na Govce, učenci turističnega krožka Osnovne šole Primoža Trubarja pa so pripravili odlično knjižico »Laško kam in kako«, katero je društvo izdalo v 10.000 izvodih; društvo je dobilo celostno podobo (lilija z napisom), katera je v uporabi še danes; izdalo je načrt mesta in občine; sodelovalo na sejmu Alpe Adria; organiziralo številne prireditve, največja med njimi je Pivo in cvetje. Omembe vredno je, da je Turistično društvo prejelo že več priznanj Turistične zveze Slovenije, na katera smo zelo ponosni. Dejavnost društva se tako nadaljuje in vsak dan zapisuje svojo zgodovino.Tako se je v Laškem nato uveljavlja miselnost, da je turizem pomembna veja gospodarstva, v ta voz pa se je postopoma vpreglo vse, od občine in še zlasti krajevne skupnosti, od gospodarskih organizacij, posebej še pivovarne, zdravilišča in komunale, od društev v mestu in okolici.